Indija, 11. del

Zbudim se ob 6h. Vstanem ob 7h in se grem stuširat, potem pa nazaj v toplo posteljo. Tina še spi.
Nisem mogla verjet, da sem spala od 16 popoldne do naslednjega dne da 6 zjutraj brez, da bi se enkrat vmes, zbudila. 14 ur!!!
V sobi ni toplo, vendar nekako gre. Kasneje sva našli način, naprej sva se vlegli v posteljo, se segreli, tekli pod tuš in takoj nazaj v toplo psteljo.
Spala sem zavita v odejo, ki sem jo vzela z letala, pokrita z dvema debelima odejama, s termo nogavicami na nogah in poleg pižame, še oblečena v jopo.
Kalorifer je bil vso noč prižgan.
Greva na zajtrk v hotelsko restavracijo, ker se nama tisti dan takoj zjutraj ni dalo iskati restavracije v mestu.
Stopiva na hodnik, kjer je občutno bolj mrzlo kot v najini sobi. Na sebi sva imeli oblečene vse dolge rokave, flise in jope kar sva jih imeli s sabo in nama je bilo, za silo, toplo. Kadilo se nama je iz ust, ko sva govorili. Roke sta stiskali v žep, potem pa ob vroč čaj.
Dobiva zajtrk. Za zjokat. V omleti je bil samo eno jajce.
Rekli sva za račun in se obe pripravili, da bova spustili rafal besed na natakarja, ko bo rekel za napitnino.
Nato pa natakar reče, da bova plačali na koncu, ko bova plačali račun za sobo.
Zapišem si koliko je stal zajtrk, da mi ne bodo potem pri računu še zaračunali napitnino, ker se bom skregala.
Šli sva v mesto. Zunaj je bilo veliko bolj toplo, ko je posijalo sonce.
V Dargeelingu se nisva znašli. Zemljevid v Lonly Planetu je slab, ulice niso označene, niti pravilnih oblik. Sprehajava se, bova prišli kamor pač bova prišli, saj je Dargeeling tako majhen, da se ne moreš zgubiti. Mesto je prazno, nihče te ne ogovrja ali vleče za rokav. To sploh ni Indija. Tukaj živi veliko Tibetancev in Nepalcev, zato je kultura čisto druga. Pristna, azijska, ki je meni tako pri srcu.
Iščeva Chowrasto, to je glavni trg. Vprašava mlado gospo na ulici, ni bila Indijka, bolj Nepalka in nama reče: "Pojdita z mano, grem tudi jaz tja." Sprehodimo se po ulicah v hrib in na vrhu hriba je lep trg z trgovinami, lokali in čudovitim razgledom na okoliške gore in spodnji del Dargeelinga.
Bilo je toplo, sijalo je sonce, začneva se slačit. Kam z vsemi temi cunjami? Nekaj okoli ramen, v torbo, čez torbo, okoli pasu, pa je nekako šlo. 
Vsedeva se na tereso nekega bifeja in si naročiva kavo, uživava v sončku, utripu trga. Božansko. 
Potem greva spet pohajkovat po ulicah, na kosilo v Glendy's-a, ki ima tudi odlične slaščice in zajtrke. In poceni. Restavracija je v prvem nadstropju, slaščičarna in zajtrki v prtljičju.
Restavracija v Glendy'su je fensi, draga in hrana zanič. Zajtrk se splača tam jesti, kosila ne. Vendar je pa to ena redkih restavracij kjer lahko dobiš pivo.
Skočili sva še na internet in ob 16.30 sva bili že v sobi, pod tuš in spat. Zaspali sva že ob 20h.
Šele sedaj vidim kako sva utrujeni, Ne moreva se naspati.
Dargeeling je čisti užitek. Pravo azijsko vzdušje, ljudje so prijazni, počutim se varno, same gore okoli, kar nekaj belcev, mir. In po azijsko čisto. Ne po Indijsko. :)

Nov dan. Zbudiva se ob 8h, spet sva 12 ur spali. Pred 8.30 ne vstaneva. Dovolj imam vstajanja ob 4h in 5h, vlakov, poti, nenehnega pakiranja, prerekanja z rikšarji. Zunaj je mrzlo in ni smiselno pred 10 ali 11 uro oditi v mesto, ker hudičevo zebe. Pa tako je majhno mesto, da si ga v dveh dneh ogledaš po dolgem in po čez. Nisva pa šli na Tiger hill gledat sončnega vzhoda, ker je treba vstati ob 4h, najeti taxi, in potem  čakati v mrazu na sončni vzhod. Bili sva soglasni, da se temu podvigu z veseljem odpoveva in v topli posteljci spiva tudi do 10h, če nama bo tako ustrezalo.
Iz hotela se ne premakneva dokler zunaj ne posije sonce.
Na zajtrk sva šli v Glendy's, pili Dargeeling čaj (odličen s sladkorjem in mlekom), zajtrk (omleta s tolstom) je bila zelo okusna, nato pa na Chowrasto v najin stalni bife na kavico (take obrede sva imeli vsako jutro v Dargeelingu) in uživali na sončku.
Opazovali sva nepalce kako nosijo pliske jeklenke, zaboje za pivo...
Sledi sprehod do botaničnega vrta.
Pred vhodom v botanični vrt ni nikjer nikogar. Nobene vstopnine. Nič. Stopiva skozi vrata. Najprej naju pozdravi smrad in smeti, po hribu navzdol pa še smrdeča voda. Za vsak slučaj sva še enga domačina vprašali, če je to botanični vrt in je pritrdil. Okoli v zbitih barakah živijo domačini. Nič prijeten pogled.
Po 50 metrih se obrneva in greva ven. Če bi se znali iti turizem, bi bil Dargeeling lahko meka.
Hodiva po glavni cesti namenjeni v živalski vrt, ko zagledava plantažo čaja. Tina je kar oživela. Spustiva se po hribu navzdol, med grmički čaja. Noro lepo. Sijal je sonce, kamorkoli si pogledal so bili grmički čaja, ki so omamno dišali, okoli pa visoke gore. Po potki se pride do tovarne čaja.
Po dveh urah, sva le prispeli do živalskega vrta. Na poti naju je prevečkrat zmotil prekrasen razgled.
Za tujce je vstopnina v živalski vrt 150 rupij (2,5 €), za domačine 30 rupij (0,5 €). Nad živalskim vrtom sva bili razočarani. Bil je majhen, živali živijo v nehumanih pogojih, kletke majhne. V tem živalskem vrtu so samo živali, ki živijo na območju Himalaje.
Po prijetnem sprehodu nazaj do mesta, greva še v vegetarjansko restavracijo na kosilo in hkratno večerjo. Poceni in dobro.
Ko zaide sonce, postane zelo mrzlo, zato se ponavadi odpraviva nazaj v hotel in nase navlečeva kar imava.
Obleke so že tako umazane, da se mi jih že upira obleči.
Dargeeling je mirno mesto in tukaj ni nobenih dogodivščin. Nič nepredvidljivega se ne zgodi.
Saj bo kmalu Kalkuta, kjer naju čaka prijetno presenečenje.